Zgodovina navadne konoplje 2.del

V Afriki ob koncu 3. tisočletja pr. n. š. konopljo že dobro poznajo v Egiptu, kjer iz njenih vlaken pletejo vrvi. Dele konoplje so odkrili v grobnici faraona Ehnatona, konopljen cvetni prah pa na mumiji Ramzesa II. Konopljo so med drugim uporabljali pri gradnji piramid. Poleg vrvi, s katerimi so vlekli kamnite bloke, so v kamnolomih s posušenimi stebli, ki so jih natlačili v razpoke in jih nato močili, da so se napela, lomili kamen. Evropa ni zaostajala, saj je bila konoplja priljubljeno zdravilo srednjega veka, kot zdravilno rastlino pa so jo omenjali v knjigah William Turner, Mattioli, Discobas Taberaemontanus in Nicholas Culpepper. Lekarnarji so s konopljo bolj ali manj uspešno zdravili vse tiste bolezni kot Kitajci in Indijci dolgo pred njimi. Spoznali pa so tudi, da učinkuje pri alkoholizmu, dizenteriji, krvavitvah iz maternice, migreni, ohromelosti, vraničnem prisadu, zastrupitvi krvi, inkotinenci, gobavosti, kačjih pikih, angini, itd. V preteklosti so konopljo precej gojili tudi zaradi velike vsebnosti olja v semenih. To so nato uporabljali za prehrano, razsvetljavo, ogrevanje ter kot surovino v kemični in bavarski industriji. Kako nenavadno, da se mora konoplja ponovno pojaviti a tokrat v vlogi reševalke okolja in zdravljice. Danes nam konoplja ponuja zelo realno in hitro rešitev za problem izsekavanja gozdov, onesnaževanja in uničevanja zgornje plasti zemlje kot tudi pomoč pri najrazličnejših zdravstvenih težavah!