Zgodovina navadne konoplje 4.del (Slovenija)

Jugoslavija je bila 3. velesila takoj za Ameriko in Italijo v gojenje navadne konoplje!!! V Sloveniji je gojenje konoplje bilo prvič dovoljeno leta 1998 in že je kazalo, da se končno tudi pri nas konoplji obetajo razmere, kakršne denimo poznajo v Evropski uniji, vendar je prvo uredbo že naslednje leto nadomestila druga uredba o pridelavi konoplje. Predpisane so bile sorte, ki se jih sme sejati in, ki ne smejo vsebovati več kot 0,3 % kanabinoida ( THC ), pogoji gojenja in kakšna dokazila mora pridelovalec predložiti Ministrstvu za kmetijstvo. Med ostalimi povsem nedolžnimi pogoji, se je skrival tudi za tisto letino in pridelovalce usoden pogoj, okoli katerega so se sprla pristojna Ministrstva. Ta je določal, da mora biti posevek konoplje varovan z ograjo in fizičnim ali tehničnim varovanjem, zaradi morebitnih zlorab ter, da mora vse nastale stroške nadzora nad pridelavo, ki ga opravljajo pristojni inšpekcijski organi in izvedenci nosil pridelovalec sam. Ta zahteva je skrajno diskriminativna do pridelovalcev, saj fizično varovanje konoplje z tako nizko vsebnostjo THC-ja ni predpisana nikjer po svetu. Čemu namreč varovanje, če pa rastlina ni droga in jo je tako praktično kot kemično popolnoma nemogoče zlorabiti v opojne namene. Slovenska Policija je vse prijavljene nasade navadne konoplje konec julija leta 1998 zasegla in pridelovalce privlekla k sodniku za prekrške z obtožbo, da so bili nasadi neustrezno varovani pred morebitnimi zlorabami. Ministrstvo za notranje zadeve kljub razburjanju, ki ga je akcija povzročila med prizadetimi in širšo javnostjo, ni hotela jasno in nedvoumno opredeliti, kakšne vrste varovanja bi po njihovem zadostovalo, niti seveda tega, kakšne zlorabe naj bi s tem omogočili. Na drugi strani je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ves čas zagotavljalo, da ne vidi nikakršne podlage za takšno gonjo represivnih organov in, da so po njihovem mnenju nasadi povsem primerno označeni in varovani. Končalo se je z Globo vsakemu od omenjenih pridelovalcev in izgubo celotne letine. Napake in dvoumno razlago nekaterih členov uredbe iz leta 1998 naj bi odpravila nova uredba, kjer pa na žalost niso bile upoštevane izkušnje držav Evropske unije, strokovni argumenti s strani kmetijskega ministrstva in združenja Izvir, ampak očitno vse zahteve policije. Uredba je torej namesto spodbujanja gojenja konoplje s subvencijami, ki so značilne za EU, z nalaganjem še dodatnih stroškov onemogočila gojenje konoplje, pri tem, da ti stroški sploh niso bili znani vnaprej. Paradoksna situacija, ki je edinstvena na svetu je značilna samo za Slovenijo,ki konopljo še vedno upošteva kot drogo čeprav vsebnost THC-ja ne presega 0,3 %. V EU je meja za vsebnost THC-ja postavljena na 0,3 %, so pa v nekaterih članicah dovoljene tudi višje vsebnosti THC-ja ( 0,5 % ) zaradi boljših gospodarskih lastnosti teh sort, s tem da za te sorte pridelovalci ne morejo terjati subvencij, sejejo pa jih lahko. Maja Leta 2004 je minister za kmetijstvo v soglasju z ministrom za zdravje in notranje zadeve podpisal Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje. Pravilnik ne omenja več varovanja nasadov in se ne sklicuje na uredbo iz leta 1999. Zaradi vstopa v EU je določeno, da se sme gojiti le konopljo v kateri ni več kot 0,2 % kanabinoida za pridelavo semen za nadaljnjo razmnoževanje, stiskanje olja, pridobivanje snovi za kozmetične namene, hrano in pridelavo vlaken. Kdor želi pridelovati to poljščino, mora zaprositi za dovoljenje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Januarja Leta 2006 je Slovenija iz EU prejela subvencije za gojenje konoplje, kar je pomenilo velik korak naprej in prvo žetev že isto leto.