Zgodovina navadne konoplje 6.del Ali je res potreben strah in izobčenje te rastline?

BIO kmetje lahko gnojijo konopljo z BIO gnojili, kompostom, gnojem in gnojevko. Pri kolobarjenju konoplja tla bogati z dušikom. Takšen način pridelave koristi okolju in blaginji podeželja. Po žetvi stebel ostanejo korenine in listi konoplje na polju, kjer bogatijo, zračijo in rahljajo tla ter jih ohranjajo vitalne. Gojenje konoplje priporočajo za oživljanje izčrpanih in zapuščenih tal, ker s svojim razvejanim in globokim koreninskim sistemom preprečuje erozijo. Ker vpija in veže težke kovine, jo priporočajo tudi za čiščenje tal, onesnaženih z njimi. Rastline v kratkem času zrastejo zelo visoko in zelo hitro prerastejo plevel, zato pri predelavi konoplje ni treba uporabljati herbicidov. Po žetvi je polje skoraj brez plevela in takoj na red za drugo poljščino. Z gojenjem konoplje kmetje prihranijo denar za herbicide in hkrati ne otežujejo okolja s temi snovmi. Na plantažah Bombaža se porabi 50% vseh pesticidov in herbicidov(in drugih kemikalij)! Konopljo so različne kulture vzgajale za vlakna, hrano in zdravila že tisoč let pred tem, ko je postala za družbo nesprejemljiva, a kljub temu zelo razširjena droga. Sodobna industrija lahko s pridom uporabi skoraj vsak del te rastline. V Sloveniji je gojenje industrijske konoplje sicer dovoljeno, vendar zaradi predpisov zelo težavno. Ali je res potreben strah in izobčenje te rastline? Ali hočemo v resnici izobčiti spremembo zavesti? Samo domišljavost sodobne miselnosti, ki se klanja pri oltarju napredka lahko zanika zgodovino in prednosti konoplje! Naj se še tako trudimo, sprememba kulture in zavesti že poteka, prinaša pa spoštovanje zemlje in pozdravlja zdravilne, okoljske in duhovne prednosti tega posebnega odnosa med konopljo in človekom. Konoplja je visoka, pokončna, enoletna rastlina, ki uspeva v skoraj vseh predelih sveta z blagim podnebjem. Ob ugodnih rastnih razmerah, ki jih v sončnem podnebju in na rodovitnih tleh dosežemo z obilnim namakanjem, lahko v približno pol leta zraste do 6 metrov visoko. Presenetljivo je, da je takšna obravnava problematike s strani represivnih organov bolj v sozvočju z ukrepi Ameriških oblasti kot pa z ukrepi Evropske unije, kateri se je pridružila, kot bi to pridruževanje ne veljalo za vse organe naše države enako. Pri tem velja pripomniti, da gojenje navadne konoplje v EU celo spodbujajo z dotacijami že od leta 1972 naprej. V zadnjem času, ko je pridelava navadne konoplje že dokaj razširjena, bolj subvencionirajo primarno predelavo in ne več toliko same pridelave. Varovanje nikjer po svetu ni tako kot ga zahtevajo pri nas. To rešujejo z vzorčenjem in analizami vzorcev. Pri tem metanju v isti koš navadno oz. industrijsko in indijsko konopljo oz. marihuano, ker ju po eni strani na njivi ni mogoče ločiti, čeprav vsak, ki ima le malo pojma ju loči že na daleč, zagotovo največ izgubi Slovensko kmetijstvo in gospodarstvo. Poskrbeti je potrebno, da so prizadevanja za širjenje pridelave in predelave navadne konoplje pri nas ločena od naporov za legalizacijo marihuane in uvedbe državnega monopola nad prometom z njo. Združenje obeh vprašanj je avtomatsko voda na mlin branilcem sedanjega stanja. Ti očitajo, da se skuša preko vzpostavitve sistema pridelave navadne konoplje skozi stranska vrata v resnici razširiti indijsko konopljo oz. marihuano. Konoplja, predvsem tista navadna je preveč pomembna, da i si lahko privoščili prepustiti odločanje o njej tistemu, ki zagovarja politiko nikakršnih sprememb in s tem ohranjanju svojega položaja ter delovnega mesta.